Projekt ima za cilj ustvariti stripe, ki so plod sodelovanja med človekom, umetno inteligenco (UI) in robotom. Pri tem se uporabljajo humanoidni roboti, tehnologija UI in sodelovanje obiskovalcev. Skupaj tvorijo vizualno pripoved z združevanjem komunikacije, slik in besedil, pri čemer tako človek kot robot sodelujeta v kreativnem procesu.

V procesu interakcije najprej udeleženec zapiše besedilo, s katerim začne dialog z robotom EVO. Sledi možnost, da udeleženci oblikujejo vizualne elemente svojega stripa in dobijo odziv robota na svoje besedilo. To se zgodi ob neposrednem srečanju s humanoidnim robotom EVO (tip robota NAO), ki odgovarja z zvokom. Po tem se posname fotografija, ki jo algoritmi pretvorijo v ilustracijo za strip. Končna ilustracija stripa je natisnjena in na voljo udeležencu, da jo vzame s seboj.

VARVARA GULJAJEVA & MAR CANET
ŽAN RAJŠEK
MAŠA JAZBEC
PRODUKCIJA: RUK - DDT

Projekt ChatGPT Robot TEO predstavlja prelomnico v interakciji med človekom in strojem. Združuje napredno robotsko tehnologijo in zmogljivosti umetne inteligence, zlasti jezikovnega modela ChatGPT, da ustvari robota, ki lahko v realnem času komunicira z uporabniki in odgovarja na njihova vprašanja.

Robot TEO je zmožen s pomočjo jezikovnega modela ChatGPT obdelati in odgovoriti na širok spekter vprašanj, od preprostih poizvedb do kompleksnih tem, kar odpira vrata novim načinom interakcije in učenja.

Projekt ChatGPT Robot TEO prinaša uporabnost umetne inteligence v naš vsakdan. Z njim se odpirajo nove možnosti za izobraževanje, raziskovanje in osebno rast. ObiščiteTehno Park Celje in izkusite, kako je komunicirati z umetno inteligenco, ki je vedno pripravljena na pogovor.

TEHNO PARK CELJE

V svetu, kjer tehnologija briše meje med sedanjostjo in prihodnostjo, so robotski ploterji prevzeli nenavadno vlogo: postali so glasniki iz prihodnosti. V posebnem projektu ti sofisticirani stroji pišejo pismo iz prihodnosti, naslovljeno na nas, prebivalce sedanjosti. V tem pismu, ki je skrbno zapisano s preciznimi in neomajnimi gibi robotskih rok, se razkriva vpogled v svet, ki nas čaka.

MAŠA JAZBEC
ALEKSANDER KLEMENČIČ

Projekt Deus Machina Theater predstavlja inovativno združitev tehnologije in umetnosti skozi razvoj animatronične marionetne lutke, poimenovane Robotnica, ki v lutkovni predstavi oživi pod spretnim vodstvom industrijske robotske roke MotoMini podjetja Yaskawa. Ta edinstvena predstava presega tradicionalne meje lutkarstva in robotike, saj gledalcem ponuja popolnoma novo doživetje, kjer se tehnologija in kreativnost prepletata v harmonično celoto.

Robotnica, s svojimi natančno izvedenimi in čustveno odzivnimi gibanji, ki jih omogoča robotska roka MotoMini, prinaša edinstven značaj in življenje na oder. MotoMini, znan po svoji kompaktnosti, agilnosti in natančnosti, je idealen za takšne vrste uporabe, saj omogoča izjemno dinamično in izrazno manipulacijo lutke, ki občinstvu pričara iluzijo pravega življenja.

Projekt Deus Machina Theater ni le tehnološki dosežek, ampak tudi kritiški razmislek o odnosu med človekom in strojem, med ustvarjalcem in ustvarjenim. Skozi interakcijo med Robotnico in njeno robotsko roko upravljalko, projekt raziskuje meje umetniškega izraza, hkrati pa odpira pomembna vprašanja o prihodnosti tehnologije, avtomatizacije in njihovega vpliva na umetnost ter družbo kot celoto.

Deus Machina Theater s svojo inovativno predstavo postavlja nove mejnike v svetu lutkarstva in predstavlja navdihujoč primer, kako lahko tehnološki napredek obogati in preoblikuje umetniško izražanje.

Društvo Trbovlje Novomedijsko Mesto

"EERIE ME" je zbirka interaktivnih skulptur/robotkov, ki raziskuje odnos med umetniškim delom in njegovim ustvarjalcem. Te skulpture združujejo človeške in nečloveške lastnosti, ustvarjajoč bitja, ki presegajo običajne kategorije.

Umetnica se igra z idejo predelave igrač, da bi jim dala bolj človeški ali manj človeški videz, ob tem pa jim podeljuje tudi osebnostne značilnosti. Ta bitja tako vabijo v skrivnostni svet, ki je težko razumljiv. Kljub temu da skulpture same po sebi ne posedujejo inteligence, "oživijo" skozi interakcijo z občinstvom.

Projekt komentira prihodnost tehnologije in človekovo večno fascinacijo z mladostjo ter nesmrtnostjo, tema, ki je prisotna v mitologijah sveta in zgodovinskih iskanjih zdravila proti smrti. Danes se zdi, da tehnologija ponuja novo obliko nesmrtnosti, saj obstaja možnost, da bi v prihodnosti lahko ohranili svojo zavest in jo prenesli v novo "telo".

Umetnica s temi igračami poskuša zajeti delček sebe, svoje zgodovine in spominov. Igrača postane več kot le predmet igre; preobrazi se v totem, ki prenaša umetničine spomine in premaguje tradicionalne poglede na igračo. Na ta način "EERIE ME" ustvarja legat spominov za prihodnost, zapakiranih v oblike iz umetničine osebne zgodovine.

BARBARA JAZBEC

Podjetje FESTO, s svojo izpostavo v Trzinu, je priznan svetovni vodja na področju avtomatizacije ter razvoja in proizvodnje pnevmatskih in električnih tehnologij za avtomatizacijo industrijskih in procesnih aplikacij. S svojo široko paleto inovativnih rešitev, ki vključujejo tako robotska prijemala kot tudi kompleksne avtomatizacijske sisteme, FESTO omogoča podjetjem iz različnih industrijskih sektorjev, da povečajo svojo produktivnost, učinkovitost in inovativnost.

FESTO ROBOTICS

»Pozdravljeni, me veseli da sva se spoznala!«

Projekt »Hello, nice to meet you!« (»Pozdravljeni, me veseli, da sva se spoznala!«) predstavlja preplet umetnosti in tehnologije, ki je plod dvomesečnega sodelovanja med umetnico Valerie Wolf Gang in Inštitutom za umetno inteligenco v Nemčiji (DFKI) v okviru njene umetniške rezidence. Umetnica je imela edinstveno priložnost delati z industrijskimi roboti, ki so sicer namenjeni uporabi v industrijskih obratih, a so ji postali vir navdiha za razvoj novega načina komunikacije.

V procesu svojega dela je Valerie naletela na izziv: glasno delovno okolje v industrijskih obratih onemogoča uporabo glasovnih ukazov za upravljanje robotov na daljavo. To jo je pripeljalo do inovativne rešitve – robotom je začela poučevati jezik gluhih. S tem pristopom so roboti postali zmožni prepoznavati in se odzivati na človeške ukaze preko jezika gluhih, kar je predstavljalo pomemben premik v načinu njihovega upravljanja in komunikacije. Umetniški projekt je manifestacija, kako lahko umetnost in tehnologija skupaj raziskujeta in oblikujeta prihodnost, ki je bolj odzivna na človeške potrebe in bolj občutljiva na raznolikost načinov komunikacije v naši družbi.

VALERIE WOLF GANG, 2021

360° virtualna izkušnja

Luknja v prihodnost ni turistična razglednica. Luknja v prihodnost je pogled od spodaj in znotraj na delavsko, uporniško in zdaj tehnološko identiteto mesta. VR tehnologija pa je prizma, ki pogled popelje po izvirni poti skozi oba ključna pola Trbovelj – podzemno in nadzvočno perspektivo. Gledalca/-ko tako povabi, da se z virtualnimi očali ali preprosto s skeniranjem QR kode preko svojega osebnega telefona prepusti edinstveni potopitveni izkušnji.

Luknja v prihodnost je pilotni projekt Odra 360 – virtualne produkcije Zavoda En–Knap – ki uporabi metodo kreativnega uokvirjanja. V Zavodu En–Knap smo to metodo razvili, da bi vzpostavili presečišče med občinskimi in gospodarskimi strukturami ter kulturno dediščino na eni ter sodobnimi umetniškimi pristopi na drugi strani. S štiriminutnim VR filmom o Trbovljah danes stremimo k vzbujanju radovednosti večjega števila lokalnih, regionalnih in mednarodnih obiskovalcev, k gradnji vidnosti in vizionarstva občine Trbovlje.

EN-KNAP
KATAPULT ROBOTIKA

V okviru magistrskega programa industrijskega oblikovanja je skupina študentov v okviru predmeta "Uporabniški vmesniki" imela izjemno priložnost raziskovati in delati z industrijsko robotsko roko Yaskawa ter nevrotehnologijami (BCI). Ta interdisciplinarna izkušnja jim je omogočila, da so svoje teoretično znanje preizkusili v praksi in razvili serijo inovativnih prototipov.
Ti prototipi ne samo da prikazujejo tehnično spretnost in kreativno vizijo študentov, ampak tudi odpirajo nove poti za prihodnje raziskave in razvoj na področju interakcije med človekom in stroji.

ŠTUDENTJE MAGISTERSKEGA PROGRAMA INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE (ALUO)
DR. NARVIKA BOVCON
ŽAN RAJŠEK
DR. MAŠA JAZBEC

Neuro Robotka Fany

Projekt Neuro Robotka Fany predstavlja inovativno združitev tehnologij: industrijsko kolaborativno robotsko roko, ki jo je mogoče upravljati z možganskimi signali preko naprave za možgansko-računalniški vmesnik (BCI). Ta projekt odpira nove dimenzije v interakciji med človekom in robotom, saj omogoča uporabnikom, da z miselnimi ukazi neposredno komunicirajo in nadzorujejo gibanje robotske roke. Cilj projekta je demonstrirati potencial BCI tehnologije v industrijskih in kolaborativnih aplikacijah, kar nakazuje prihodnost, v kateri bodo ljudje lahko učinkoviteje sodelovali z roboti v različnih okoljih, od proizvodnje do zdravstva. Robotka Fany je tako most med človeškim umom in mehanskim izvrševanjem, kar odpira vrata za raziskovanje novih možnosti v robotiki in avtomatizaciji.

Robotka Fany opazuje ljudi  

"Projekt je zasnovan tako, da približa robotsko tehnologijo širšemu občinstvu, hkrati pa demonstrira, kako lahko robotske roke delujejo v podporo človeškim aktivnostim, ne da bi bili omejeni na toge, predprogramirane naloge. Sledenje obrazom ljudi odpira vrsto uporabnih aplikacij, od izboljšanja interaktivnih izkušenj v izobraževalnih in zabavnih okoljih do povečanja učinkovitosti in varnosti v industrijskih in proizvodnih procesih.

Ta projekt je korak naprej k bolj intuitivnemu sodelovanju med človekom in roboti, kjer tehnologija ne samo da razume, ampak tudi odziva na človeško prisotnost in vedenje, s čimer se odpirajo nove dimenzije možnosti za prihodnost človeško-robotske simbioze.

KATAPULT ROBOTIKA
FANUC

Projekt robotek Softy predstavljaDIY (naredi sam) robotiko, ki združuje odprtost, dostopnost in napredno tehnologijo. Softy je DIY robotski projekt, ki je na voljo na spletu kot open source, kar omogoča vsakomur, da si ga zgradi in prilagodi po lastnih željah. Ta pristop spodbuja učenje, eksperimentiranje in deljenje znanja v skupnosti ljubiteljev robotike.

V sodelovanju s podjetjem Dewesoft, znanem po svojih naprednih merilnih napravah, Softy ni le zabaven in izobraževalen projekt, ampak tudi kreativno orodje za demonstracijo zmogljivosti Dewesoftovih instrumentov. Povezava Softya z Dewesoftovimi merilnimi napravami omogoča uporabnikom neposredno doživetje visokotehnološkega merjenja in analize v praksi, kar na inovativen način poudarja praktično uporabnost in vsestranskost Dewesoftovih rešitev.

Dewesoft uporablja robotka Softya kot zabaven in interaktiven način za demonstriranje svojih merilnih inštrumentov na sejmih, delavnicah in v izobraževalnih dogodkih.

Projekt Softy tako simbolizira moč sodelovanja in odprtokodne skupnosti ter predstavlja navdih za vse, ki želijo raziskovati svet robotike in naprednih tehnologij.

DEWESOFT
KATAPULT ROBOTIKA
VID KOK
ALEKSANDER KLEMENČIČ

ParlaMint: O čem in kako se pogovarjajo v parlamentu?

Predstavljamo zbirke govorov s parlamentarnih sej ParlaMint, v katere je vključenih 29 parlamentov evropskih držav in regij, vključno s parlamenti Slovenije, Hrvaške, Bosne, pa vse do Ukrajine, Turčije in regionalnih parlamentov Baskije, Galicije in Katalonije. Zbirke govorov zajemajo seje iz obdobja vsaj od leta 2015 do 2022, za nekatere parlamente (vključno z Ukrajino – vojni navkljub) pa celo do leta 2023. Seje so na voljo v izvirnem jeziku in v angleščini (strojni prevod), da lahko vsak, ki razume angleško, odkriva, o čem in kako politiki razpravljajo v različnih evropskih državnih in regionalnih parlamentih. Pri vsakem govoru so zabeležene informacije o govorcih, njihovi stranki, politični pripadnosti, itn., ki omogočajo bolj podrobne analize govorov posameznih oseb ali strank v določenem obdobju.

Zbirke so nastale v sklopu mednarodnega projekta ParlaMint evropske infrastrukture za jezikovne vire in tehnologije CLARIN ERIC. V projektu so imeli eno od vodilnih vlog slovenski raziskovalci z:

Odseka za tehnologije znanja Instituta “Jožef Stefan”,
Inštituta za novejšo zgodovino: dr. Tomaž Erjavec, dr. Darja Fišer, dr. Nikola Ljubešić, Taja Kuzman, Katja Meden, Peter Rupnik, dr. Andrej Pančur, Mihael Ojsteršek in Jure Skubic.

Projekt "Portrait on the Fly" je interaktivna umetniška instalacija, ki sta jo ustvarila Christa Sommerer in Laurent Mignonneau. V tem delu se obiskovalci soočijo z velikim zaslonom, ki prikazuje roj muh. Ko se obiskovalec postavi pred zaslon, muhe začnejo slediti njegovim gibanjem in se postopoma zbirajo v obliko obraza gledalca. Ta dinamični portret se nenehno spreminja in prilagaja glede na gibanje osebe pred zaslonom. Projekt združuje elemente digitalne umetnosti, interaktivnosti in biološke metafore, kar spodbuja razmišljanje o odnosu med človekom in digitalnim svetom ter vprašanjih identitete in percepcije.

"Homo Insectus" je interaktivna instalacija, ki sta jo ustvarila Christa Sommerer in Laurent Mignonneau. Interaktivna instalacija predstavlja hibridni svet, kjer človeške postave in žuželke sobivajo v virtualnem ekosistemu. Obiskovalci so predstavljeni z interaktivnim zaslonom, kjer njihove silhuete postanejo gostiteljsko okolje za virtualne žuželke. Gibanje in vedenje teh žuželk se spreminja glede na gibanje ljudi pred zaslonom. Ta instalacija raziskuje soodvisnost in interakcijo med človeškim in živalskim svetom, hkrati pa izpostavlja vprašanja o vplivu tehnologije na naše dojemanje naravnega sveta.

CHRISTA SOMMERER & LAURENT MIGNONNEAU

Na ogled bo industrijska kolaborativna robotska roka podjetja Yaskawa.
Yaskawa Slovenija je znana po svoji zavezanosti inovacijam, kakovosti in razvoju naprednih tehnoloških rešitev, ki omogočajo podjetjem po vsem svetu povečanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in izboljšanje proizvodnih procesov.

V Kočevju se osredotočajo predvsem na proizvodnjo robotov, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah, vključno z avtomobilsko industrijo, elektroniko, hrano in pijačo ter kovinsko industrijo. Njihovi roboti so znani po svoji zanesljivosti, natančnosti in fleksibilnosti, kar omogoča podjetjem prilagajanje hitro spreminjajočim se tržnim zahtevam.

Poleg proizvodnje podjetje v Kočevju prispeva tudi k raziskavam in razvoju v robotiki, s čimer Yaskawa utrjuje svoj položaj kot eno od vodilnih podjetij v tej tehnološko napredni industriji. Njihova prisotnost v Sloveniji ne koristi le lokalnemu gospodarstvu z ustvarjanjem delovnih mest, ampak tudi spodbuja sodelovanje z lokalnimi izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, s čimer prispeva k širši tehnološki in industrijski inovaciji v regiji.

YASKAWA

Yaski risar portretov Projekt "Napredno risanje z robotsko roko Yaski" predstavlja umetniško delo, kjer robotska roka, ki se sicer uporablja za ponavljajoča se industrijska opravila, prevzame vlogo umetnika in skicira portrete. Namen projekta je pokazati, da lahko industrijski roboti, kot je Yaski, ustvarjajo umetnost in ne samo opravljajo rutinska dela. Instalacija deluje tako, da najprej z web kamero zajame fotografijo osebe, nato pa s pomočjo knjižnice Python Linedraw to fotografijo pretvori v risbo. Kljub temu, da je celoten postopek ustvarjanja risbe avtomatiziran in temelji na algoritmih, je končni izdelek – skica osebe – videti, kot da je bil narisana ročno. "VARVARA

GULJAJEVA & MAR CANET
ŽAN RAJŠEK
MAŠA JAZBEC
PRODUKCIJA: RUK - DDT"