Pandemija covida-19 je razkrila pomanjkljivosti sodobne družbe ter potrošniškega sistema, v katerega je večina prebivalcev sveta vpeta s slehernim korakom svojega življenja.

Energetska in podnebna kriza ter labilnost cen gradbenih materialov, hrane ter energentov sedaj z negativno noto spodbujata svet k spremembam in trajnostni usmerjenosti bivanja.

Walter Gropius je leta 1919 ustanovil šolo Bauhaus, ki je bila med drugim znana kot zibelka modernističnega oblikovanja. S svojo vizijo o drugačnem povojnem svetu je načrtoval vseživljenjski projekt.

Zgradba šole Bauhaus je utelešala glavne ideje gibanja, ki so kljubovale času, v katerem je obstajala. Prostorska ureditev šole je sledila načelu »vse pod eno streho« - spalnice, jedilnice, predavalnice, delavnice in gledališče so razmejevale le stene. Prostori so bili estetski in še pomembneje ... funkcionalni. Duhove pa ni burila le zgradba, temveč tudi sam način poučevanja in izmenjava znanja – dvosmerni učni proces med učitelji in učenci, kjer lahko tudi učenec postane mojster.

Učenci so v prepletu različnih predmetov (umetnost, oblikovanje, arhitektura, glasba, razumevanje masovne proizvodnje …) in ročne obrti izdelovali minimalistično a učinkovito pohištvo (opremili so lastno šolo), s tem pa v praksi spoznavali omejitve uporabljenih materialov in njihovo optimalno namembnost, kjer s končnim produktom izboljšamo življenje. V šoli, ki je deloval kot eksperimentalni laboratorij, je bilo samozavedanje pomemben del učnega procesa, saj ta spodbuja kreativnost in ustvarjalnost. Šola je bila pogostokrat označena za kontroverzno, zato se je po 14 letih Gropiusov projekt končal, Gropious pa je s svojimi somišljeniki ideje Bauhausa širil po Evropi in Ameriki.

Evropska komisija je v letu 2021 sprejela pobudo Novi evropski Bauhaus, ki bi »oblikovala nov način življenja na stičišču umetnosti, kulture, socialne vključenosti, znanosti in tehnologije«. Pobudo, zasnovano po takrat kontroverzni, sedaj 103 leta stari ideji gibanja Bauhaus.

Novi evropski Bauhaus stremi k uresničevanju zelenega dogovora in apelira k oblikovanju trajnostnega in vključujočega okolja, ki gradi ekološko naravnano vez med naravo in družbo. Glavni cilj pobude je korenito zmanjševanje škodljivih izpustov v naravo, ki so stalnica različnih močnih gospodarskih sektorjev, natančneje gradbeniške in tekstilne industrije ter zmožnost zagotavljanja dostopa do dobrin. Novi evropski Bauhaus temelji na treh med seboj povezanih vrednotah:

- trajnost: gradnja in prenova v duhu krožnosti, ogljične nevtralnosti, ničelnega onesnaževanja in vzdrževanja biotske raznovrstnosti,
- estetika: kakovost izkustva in sloga, ki presega funkcionalnost,
- vključevanje: cenjenje raznolikosti in zagotavljanje dostopnosti in cenovne ugodnosti.

(Vir: Outsider in Evropska komisija)